Beatles Jesus

Beatli so se razšli leta 1970, rodila sem se leto kasneje. Nikoli nisem doživela beatlomanije, v spominu pa so mi ostale njihove pesmi.
Med njimi predvsem tri, ki so se pogosto vrtele na radijskih postajah tudi petnajst let po njihovem razpadu: Help, Yesterday in Let It Be. Moje težave z življenjem so bile vedno dovolj velike za poezijo, ki so jo prodajali Beatli, ne glede na to, da je bila skupina v času moje mladosti že davno »passe«. Zlahka sem se poistovetila z mislijo, da danes nisem tako samozavestna kot včeraj, da sem pač malo na tleh. Vedno se je našla kakšna senca, ki mi je zagrinjala svetlejši pogled v prihodnost in »Help!«, Na pomoč, je bila mantra, ki je imela tudi v bleščečih osemdesetih veliko vernikov. Ko danes kolege povprašam, ali so poslušali Beatle, se večina izmika, češ, Beatlov pa res ne. Billy Idol? Ja. Iron Maiden? Absolutno. Rolling Stones? Zakon! Beatli? Eh ... Kakorkoli, The Beatles so očitno znali šepetati besede modrosti, že v mladosti so se naučili, da za dežjem vedno posije sonce – Here Comes the Sun (sije sonce). Zanje je sonce sijalo dobrih deset let, vendar tako močno, da se opekline, ki so jih povzročili, čutijo tudi 50 let kasneje. Letos namreč mineva 50 let od njihovega nastanka in 40 let od razpada.
Ob tej priložnosti so v Sloveniji združili moči skladatelj Gregor Strniša, režiser Iztok Lovrič in gledališko-glasbeni kolektiv Paramundus. V sredo so v Kinu Šiška izvedli operni rock'n'roll projekt Beatlegeist, z željo, da bi obudili »beatlovski duh« šestdesetih let. »Kdor se spominja šestdesetih, ve, kaj je beatlovski duh, kdor pa o tem še nič ne ve, ima zdaj priložnost, da se seznani z njim,« so zapisali na spletni strani Kina Šiška. The Beatles so bili veliko več kot glasbena skupina; bili so utelešenje idealov napredka in so odločilno zaznamovali družbene in kulturne premike šestdesetih let. Štirje fantje iz Liverpoola so bili sinovi delavskega razreda, ki so postali ena komercialno najuspešnejših in priznanih zasedb v...